Boleč poraz proti Šmartnemu onemogočil vrnitev med tretjeligaše!

Težko je karkoli reči po takšni tekmi, kot smo jo včeraj spremljali v ŠRC Odranci. Za uvod smo se z minuto molka poslovili od našega dolgoletnega sponzorja in velikega pristaša nogometa v Odrancih, Vencija Smeja, ki nas je nenadoma zapustil v nedeljskem popoldnevu. A kljub temu je v športnem parku to sredo vladala prava navijaška kulisa. Kar 450, mogoče pa še kaj več obiskovalcev je pospremilo povratni kvalifikacijski dvoboj med našo ekipo in Šmartnim 1928. Od doma in od drugod, z neposredne bližini, z okoliških vasi in tudi z Šmartnega ob Paki.

Minuta molka za pokojnega dolgoletnega sponzorja in navijača kluba Vencija Smeja

Naša ekipa je imela navidez idealno izhodišče s prvega obračuna v Šmartnem, ko je z goloma Tompe in Vorija po preobratu slavila z 1:2. Na gostovanju je bilo “na krožniku” še tudi kaj več, a tudi dva gola in zmaga v gosteh sta se navidez zdela “lepa nabirka” za povratni obračun. A se ni izšlo…

Že v uvodni minuti je imela naša ekipa idelno priložnosti za povišanje prednosti. Po povratni žogi L.Lukača, ki se je vrnil z dopusta in zamenjal Tompo, se je na 16m osamljen znašel kapetan Raduha. Meril je nebranjeni del mreže, a zgrešil. V 12.minuti je Balažic streljal z leve, brani tokrat sila razpoloženi vratar gostov Miha Aravs. Vse do 18.minute je bila naša ekipa na igrišču boljši in dominantejši nasprotnik. Toda…

0:1 Pranjić (18.minuta)

Gostje so kombinirali pred našim kazenskim prostorom. Naši ekipi je nekoliko popustila zbranost in obramba ni uspela blokirati poskus Pranjića s slabih 20m. Strel je bil neubranljiv, Cigut ga je zgolj s pogledom pospremil v mrežo, gostje so se vrnili v kvalifikacijski boj.

V 28.minuti je manjkalo zelo malo, da bi gostje podvojili svojo prednost. Z globinsko podajo so izigrali našo obrambo in sledi podaja z leve pred gol, čeprav je bila situacija tudi za možnost neposrednega strela na gol, saj je bil izigran tudi Cigut. Podajo blokira Copot in skorajda zatrese lastno mrežo, na srečo Kristjan Horvat izbija s črte in našo ekipo drži v tekmi. V 43.minuti vendarle obetavnejša akcija naše ekipe. Tokrat podaja Balažica z desne pred gol, na oddaljenejši vratnici pa Hren iz težkega položaja nastrelja blok gostov. Prvi del igre se konča pri minimalnem vodstvu gostov.

0:2 Pranjić (47.minuta)

Toda že nemudoma v nadaljevanju nov hladen tuš za našo ekipo. Globinska podaja gostov proti našemu golu, situacija, ki so naši nasprotniki večkrat prakticirali že na prvem obračunu. Zastavica stranskega sodnika ostane na mestu, Pranjić pa krene sam proti golu in še drugič premaga Ciguta. Gostje vodijo z 2:0, ta rezultat jih ohranja v 3.SNL.

Naša klop urgira in na zelenico s klopi pošlje Lorbeka, Patrika Horvata, Žana Režonjo in tudi Davida Vinkoviča. V 76.minuti si napako pri vračanju žoge Cigutu privošči Kristjan Horvat in žogo dobesedno podari Omeroviću, ki krene sam proti golu, a meri čez gol, čeprav v njegovi neposredni bližini ni bilo nikogar. V 88.minuti pa situacija, ki je obetala enajstmetrovke. Dolga podaja Balažica z leve strani na oddaljenejšo vratnico Patriku Raduhi, ki meri z glavo, a direktno v Aravsa. Pozneje iz težkega položaja z glavo poskuša še Hren, mimo vrat.

0:3 Pesjak (92.minuta)

V želji po zadetku naša ekipa v sodnikovem podaljšku ostane bolj kot ne na polovici gostov, medtem, ko v obrambni liniju povsem razpade, kar za konec gostje izkoristijo in s podajo pred gol Pesjak dokončno zapečati usodo kvalifikacij.

Šmartno 1928 s to zmago ostane med tretjeligaši, za kar jim tudi športno čestitamo. Naša ekipa pa je tako izgubila boj vrnitev med tretjeligaško druščino, pa čeprav je po prvi tekmi izgledalo, da temu mogoče ne bo tako. Ekipa žal ni uspela zadržati prigaranega na prvi tekmi, kjer je resnici na ljubo delovala tudi bistveno bolje, kot na povratnem obračunu. To je nogomet, žoga je okrogla, porazi so del športa in z njimi se je treba sprijazniti. Glave gor, prihaja nova sezona in s tem nova priložnost.

D.Č.

Izjava po povratnem obračunu:

Patrik Horvat: ” Na prvem obračunu smo bili boljši nasprotnik, ampak tudi takrat nismo izkoristili vseh svojih priložnosti. V Šmartnem smo imeli poleg dveh zadetkov še 2-3 zrele priložnosti, pri katerih je manjkala zgolj zadnja podaja in bi lahko prišli v čiste priložnosti za dosego zadetka. Tudi danes smo bili do 0:1 po mojem mnenju enakovreden, če ne celo boljši nasprotnik, po prejetem zadetku pa se nam je marsikaj podrlo. Gostje so imeli mogoče malce kanček več želje. Željo smo imeli tudi mi, želeli smo tudi to tekmo dobiti, ampak menim, da je bil na prvi tekmi naš pristop povsem drugačen-boljši-agresivnejši, kot sedaj. Ne bomo iskali vzrokov in krivcev za ta poraz. Krivec je celotna ekipa. Mogoče so gledano obe tekmi naši nasprotniki storili kakšno napako manj od nas. Poleg ekipe mi je najbolj žal našega kapetana, ki nas je celotni spomladanski del maksimalno vzpodbujal za dosego cilja. Žal mi je tudi za naše vodstvo, ki je svoje delo opravljalo brezhibno čez celotno sezono in tudi za ti dve tekmi, ter nam nudilo maksimalno podporo in verjelo v nas. Še najbolj pa vseh naših navijačev. Sam in celotna ekipa smo razočarani in žalostni.